Pohvaliti moram odločitev za spremembo prometnega režima v mestnem jedru in vzpostavitev peš cone. S temi pogovori smo začeli že leta 2014, ko je bilo nasprotovanje takratnih udeležencev in različnih deležnikov zelo silovito, tudi financiranje prenove še ni bilo zagotovljeno. Danes pa lahko stojimo na krasnem prenovljenem Glavnem trgu, ki bo v prihodnosti naslavljal potrebe prebivalstva tudi v socialnem vidiku, kot mesto srečevanja, druženja in kakovostnega preživljanja prostega časa. Zato pobudo tudi na podlagi vseh anket in raziskav ter zadnje peticije podpiram, saj si veliko ljudi želi, da bi Glavni trg naredili pešcono.
Mesto uporabljajo različne populacije in med njimi prihaja tudi do konfliktov zaradi različne rabe prostora, stanovalci, nakupovalci in koristniki storitev ter tranzitni uporabniki. Zato je potrebno vse vključiti v odločevalske procese. Na vseh posvetih so udeleženci povedali, da niso dovolj informirani in da se jih v odločitve vključi na koncu. Takrat je župan na pobude nevladnih organizacij, ZVKDja, podjetnikov ipd. ustanovil svoje posvetovalno telo, sestavljeno vseh ključnih deležnikov, ki zadevajo mestno jedro (OU, kabinet, zavodi, producenti, KS…). Skupina se je sestala 3x in naredila načrt aktivnosti ob prenovi. Posveti z vsem, ki želijo sodelovati v razpravi in o konservatorskem načrtu. Skupina je izpeljala enega od dveh posvetov, in sicer ni bila več nikoli sklicana, da bi naredila še drugi posvet o prometnem režimu. Žal kljub pobudi, da skupina nadaljuje z delom, ki smo jo podpisali člani skupine, smo prejeli odgovor, da je naše delo zaključeno.
Zakaj to poudarjam. Danes glasujemo o vzpostavitvi peš cone in se soočamo z enakimi problemi kot smo se takrat na tisti točki, ker javnost ni bila dovolj vključena v proces prenove. Prenova niso samo zamenjane kocke, temveč tudi socialni del, kakšne vsebine želimo, širša debata kje bo kaj, kako bomo reševali skupne izzive. Dovolj je bilo časa od 2015, da se ta proces pelje vključujoče in ljudi pripravi na spremembe.
Ta skupina je s konsezom sprejela prometno ureditev, ki je predvidevala pešcono v zgornjem delu mesta, vendar ne popolne zapore. To je bila tudi rešitev, ki so jo npr. podjetniki, prebivalci poznali. Ta prehod bi bil lahko veliko lažji za vse vpletene, če bi v tem času pripravili strategijo, program in druge podporne ukrepe tem skupinam. Podjetniki so v skaldu s to rešitvijo tudi načrtovali svoje aktivnosti. Menim, da mora občina zavzeti bolj aktivno vlogo pri vzpostavljanju tega socialnega dela – programa.
Tako kot je bilo na več javnih posvetih povedano… Mesto rabi mestnega managerja, ki bo z mestom dihal, razumel vse te interese potrebe in koordiniral program oživitve mesta. Rabili bi strateški načrt, kaj, kako, kdaj. Mesto se samo z zaprtjem ne bo oživelo. Pozdravljam razpis za program, vendar 25.000 eur ni dovolj. Tudi enkratni dogodek ob otvoritvi ne bo dovolj. Lahko bi naredili enomesečno dogajanje ob otvoritvi, vsak dan dogodke, da bi se ljudje navadili ponovno uporabljati ta prostor.
Mislim, da je za ta drugi ključni del treba v najkrajšem času sestaviti projektno skupino vseh deležnikov, ki bo pripravila program oživitve, nujno je potreben mestni menedžer, ki bo vse povezoval in skrbel za izvedbo, konkretne cilje zastaviti in konkreten časovni okvir in roke, do kdaj se kaj naredi.
Mesto ima velik potencial za razvoj socialno ekonomskih vsebin, ki prepletajo tradicijo, odprtost, zgodovino, naprednost, kakovost, pripadnost, znanje, spomine, lokalnost ter tako krepijo edinstvenost in identiteto kraja. Dajmo priložnost, da zaživi v vseh teh vsebinah in da v njega nazaj pripeljemo tudi mlade obiskovalce, ki so to povezanost z mestnim jedrom že povsem izgubili.
Maja Žunič Fabjančič, občinska svetnica
Članek je bil nazadnje posodobljen
ZADNJI KOMENTARJI